Logo LIFE Logo Natura2000 Logo Ljubljanica povezuje Ljubljanica povezuje Logo UL FGG Logo KSH

Cilji in ukrepi

V letu 2012 se je začel projekt za izboljšanje življenjskih pogojev ogroženih vrst rib v Ljubljanici. To so sulec (Hucho hucho), platnica (Rutilus pigus) in blistavec (Leuciscus souffia). Izboljšanje bomo dosegli z odpravo ovir za migracijo rib, s sanacijo ribjih stez, izboljšali bomo vodni režim in s tem obnovili vodne habitate. Izboljšali bomo vodno infrastrukturo in z vzpostavitvijo hidrološkega nadzora tudi upravljanje voda. Obnovili bomo funkcionalnost koridorja Ljubljanice in s tem povezali dve, sedaj nepovezani območji omrežja Natura 2000.

Na Ljubljanici bomo zatesnili vodni prag pred železniškim mostom v Zalogu in s tem preprečili nižanje vode v mrtvicah Ljubljanice, kar bo zboljšalo vodne razmere v sušnem obdobju. Obnovili in prenovili bomo ribje steze na jezu pri Fužinskem gradu in ob zapornici pri Ambroževem trgu ter s tem omogočili migracijo rib, ki je sedaj onemogočena. Na Ljubljanici pri Ambroževem trgu bomo prenovili zapornico z namestitvijo regulacijske zaklopke. Verižni mehanizem dviganja zapornic omogoča grobo uravnavanje pretokov ter gladin. Nadgradnja oziroma izboljšava zapornice bo omogočala bolj natančno reguliranje vodostajev vode Ljubljanice, kot tudi boljši vnos kisika, predvsem pri nizkih vodostajih in v sušnem obdobju. To pa je življenjskega pomena za vzdrževanje primerne gladine Ljubljanice, ki vpliva na celotni vodni režim Ljubljanskega barja. Od stanja vodnega režima v Ljubljanici in pritokih so odvisni tako habitati in vrste, ki so uvrščene v omrežje Natura 2000, kot dejavnosti ribištva, turistične plovbe, odvodnja kanalizacijskega sistema VOKA, kmetijstvo in navsezadnje celotna infrastruktura. Pri nizkih vodostajih Ljubljanice prihaja do izsuševanja zemljin in s tem do prekomernega posedanja tal, kar poslabšuje življenjske pogoje za ogrožene vrste in stanje celotne grajene infrastrukture Ljubljanskega barja.

Projekt je predvsem namenjen izboljšanju habitatov rib, za katere imamo določena območja v omrežju Natura 2000. Poleg tega pa bomo posredno v projektu poiskali rešitve tudi za nekatere druge, prej omenjene dejavnosti.

Sestavni del projekta je tudi izdelava hidrološkega in hidravličnega modela. Za potrebe projekta bomo modela prirejali nizkim vodnim razmeram, lahko pa se ju bo uporabilo tudi pri analizi poplav in delovanje ukrepov pri zaščiti pred poplavami, za potrebe plovbe in druge ureditve na Ljubljanici.

Financiranje

Projekt, ki je vreden 1,19 mio EUR, finančno podpirajo:

Nosilec projekta

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Univerze v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je fakulteta s tradicijo, mednarodno priznanimi študijskimi programi gradbeništva, geodezije ter vodarstva in komunalnega inženirstva. Temeljno poslanstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL je dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje kadrov, v skladu s potrebami slovenskega gradbeništva, geodezije, vodarstva in komunalnega inženirstva. Ker pa se v našem kulturnem in fizičnem okolju dogajajo nenehne spremembe, je delo fakultete usmerjeno tudi v temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje na področju naravoslovno-matematičnih ved, tehniških ved, varovanja okolja in družboslovnih ved. Poseben segment dejavnosti je prenos znanja v prakso in v strokovno svetovalno delo.

Strokovna področja, za razvoj katerih skrbi Katedra za splošno hidrotehniko, so: hidrologija, erozija in sedimentacija, urejanje voda, melioracije, hidrotehnični objekti, izraba vodnih moči, vodarstvo in upravljanje z naravnimi tveganji.
Hidrologija je kot znanost del geofizike in tako kot veda pripada naravoslovju. Veda se ukvarja s kroženjem vode v naravi in ker vodarski objekti služijo za uravnavanje vodnega režima in njegovo izkoriščanje, moramo dobro poznati količine in kakovost vode. Tako je naloga inženirske hidrologije, za razvoj katere skrbi katedra, določanje vodnih količin in njene kakovosti, opredelitev verjetnosti njihovega pojava in ocena vplivov objektov oziroma rabe vode na spremembo vodnega režima. Na področju hidrologije je katedra v zadnjih letih sodelovala pri več evropskem projektih.

Področje vodarstva se ukvarja s politiko do voda. Zaradi pomena vode za razvoj in preživetje družbe je vodarstvo zastavljeno izredno široko in poleg tehničnih znanj zahteva tudi osnovna družboslovna znanja s področja sociologije, prava, ekonomije in informatike. Katedra je veliko naredila pri razvoju informacijskih osnov v Sloveniji z izdelavo hidrografskega šifranta.

Področje urejanja voda kot pomembnega dela inženirske hidrotehnike je široko in sega od preučevanja procesov erozije in sedimentacije kot naravoslovnih osnov urejanja voda, preko ureditvenih metod in dimenzioniranja vodnih zgradb kot posebnih inženirskih vsebin do področja upravljanja z naravnimi tveganji kot družbeno-socialne komponente, kjer je pomembno tudi sodelovanje zainteresirane javnosti. Na področju urejanja vodotokov je katedra po intenzivnih raziskavah transporta sedimentov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, s čimer je prispevala v svetovno zakladnico znanj na področju fluvialne abrazije in razvila patentirani prototip merilnika za določanje dinamičnih sil na gibanje prodnikov v turbulentnih tokovih, preusmerila svojo energijo v sonaravno urejanje vodotokov in razvijala metodologijo vrednotenja ekomorfoloških lastnosti vodotokov.

Področje hidrotehničnih objektov in izrabe vodnih sil se ukvarja z osnovami pregradnega inženirstva in proizvodnje električne energije na vodnih elektrarnah. Potrošnja električne energije v Sloveniji narašča s tako intenzivnostjo, da proizvodne kapacitete le s težavo dohajajo naraščajoče potrebe. Vodna energija predstavlja enega od pomembnejših strateških energetskih virov pri pokrivanju energetskih potreb v prihodnosti.

Danes katedra zaposluje pet učiteljev in enega asistenta v pedagoškem procesu, dva mlada raziskovalca in štiri strokovne sodelavce s polnim delovnim časom. Poleg tega je imela KSH v preteklem obdobju sklenjeno delavno razmerje s številnimi strokovnjaki z različnih področij, povezanih z inženirsko hidrotehniko in hidrologijo.

Partnerja

GEATEH d.o.o

GEATEH d.o.o. je podjetje, ki je poslovno aktivno na področju varstva okolja, hidroenergetike in komunalne infrastrukture – od načrtovanja do izvedbe, pri čemer se ukvarja z vodenjem projektov. Podjetje danes zaposluje devet sodelavcev. Ključni strokovnjaki podjetja smo inženirji gradbene, kemijsko-tehnološke stroke ter varstva okolja. Zaradi široke kadrovske sestave je podjetje sposobno izpeljati kompleksne svetovalne naloge za naročnike iz industrije, lokalne skupnosti, univerze in države.

Skupina Varstvo okolja v podjetju GEATEH izvaja storitve na področju varstva okolja na operativnem in strateškem nivoju, na nalogah, ki izhajajo iz zahtev veljavne okoljske in ostale zakonodaje, predvsem pa se prilagaja zahtevam in potrebam naročnikov.

V podjetju se s področjem hidroenergetike ukvarjamo krajši čas, kljub temu pa je kadrovsko-tehnična podpora v podjetju dovolj močna in izkušena, da je lahko kos tudi najzahtevnejšim projektom. V sodelovanju z največjimi slovenskimi družbami, kot je na primer HSE (Holding Slovenske Elektrarne), in univerzitetnimi centri po Sloveniji, se osredotočamo predvsem na umestitev hidroenergetskih objektov v prostor, na vplive na okolje in javnost.

Osnovna dejavnost skupine Komunalna infrastruktura je zagotavljati naročnikom in uporabnikom celovite rešitve komunalne oskrbe odvajanja in čiščenja odpadnih vod, oskrbe s pitno vodo ter prevzem skrbi nad njihovo izvedbo.

PURGATOR d.o.o.

Podjetje PURGATOR d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 2006. Glavna dejavnost podjetja je izvedbeni inženiring čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod (projektiranje, izgradnja in upravljanje in ostala dela na področju nizkih gradenj).

Za podjetje dela več strokovnjakov s področja inženirstva, odpadne vode in kanalizacije. Večina od njih ima mednarodne izkušnje.

PURGATOR d.o.o. ponuja tudi naslednje storitve:

Upravni odbor

Ciljne vrste

> Hucho hucho L. (sulec)

Ohranitveno stanje:

Znanstvena klasifikacija:

Značilnosti:
Sulec velja za največjega salmonida v Evropi. Gre za endemita donavskega porečja, ki poseljuje montanska in submontanska področja velikih in deročih rek s prodnatim dnom, s kisikom dobro oskrbljene hitro tekoče vode in vode s temperaturo do 15 °C. Rad ima globlje dno in senčno vodo pod obrežno vegetacijo. V dolžino zraste do metra in pol. Ima podolgovato telo z zelo dolgo glavo in velikimi čeljustmi. Hrbet in boke pokrivajo nepravilno oblikovane črne pike. Drstenje poteka vsako leto zgodaj spomladi, ko temperatura vode doseže 8–10 °C. Takrat se odrasli selijo po reki navzgor na primerna območja v zgornjih delih pritokov, kjer se ponavadi drstijo v nočnem času. Samci prvi dosežejo mesto drstitve. Tako samci kot samice izkopljejo jamo premera od 1,2 do 3 m in globine od 10 do 20 cm ter branijo teritorij pred ostalimi osebki. Drstenje večinoma poteka ponoči. Med drstenjem starša prekrijeta jajčeca s substratom. Ličinke se navadno izležejo po 25–40 dneh in ostanejo zakopane v produ, vse dokler ne izčrpajo zalog iz rumenjakove vrečke po 8–14 dneh. Mladice so bentoške in naseljujejo hitro tekoče vode. Manjši osebki se prehranjujejo z ličinkami vodnih žuželk ali z žuželkami, padlimi v vodo, medtem ko odrasli plenijo druge vrste rib kot tudi manjše kopenske vretenčarje. Tako mladice kot odrasli osebki so teritorialni.

V preteklosti so bili za upad vrste zasluženi prelov, onesnaževanje in gradnja jezov. Trenutno sta glavni grožnji gradnja hidroelektrarn, ki močno spreminja vodni režim (vpliv na plen in habitat), in v nekaterih državah onesnaževanje (Bosna in Hrvaška).

Ribiški družini Barje in Vevče letno v Ljubljanico vnašata približno 200 sulcev velikosti od 30 do 35 cm, Ribiška družina Vrhnika vnaša različno število sulcev različnih velikosti, Ribiška družina Dolomiti sulca ne vnaša.

> Rutilus pigus Heckel (platnica)

Ohranitveno stanje:

Znanstvena klasifikacija:

Značilnosti:
Platnica je endemit donavskega porečja. V Sloveniji poseljuje nižje predele reke Drave, Save, Mure, Krke, Ljubljanice in njihove pritoke. Najdemo jo v počasnih do zmerno hitrih vodah, bogatih z vodno vegetacijo in poletnimi temperaturami med 20 °C in 23 °C. Živi v majhnih skupinah do 10 let in doseže dolžino do 40 cm. Odrasle imajo izrazito bočno sploščeno telo, pri mladih je bolj vretenasto. Vse plavuti so rdečkaste, medtem ko so luske velike in temno obrobljene. Velja za litofitofilno ikrnico, ki se drsti v času od marca do maja v pritokih na prodnatih plitvinah ali plitvih predelih, prekritih z vodno vegetacijo. Prehranjuje se z nevretenčarji, algami in detritom. Populacijo ogroža onesnaževanje voda, prelov in regulacija rek, kar se odraža v hitrejšem vodnem toku in uničevanju prodnatih in drstitvenih območij. Na rdečem seznamu sladkovodnih rib v Sloveniji je uvrščena v kategorijo ogroženih vrst.

Ribiške družine Barje, Vevče in Dolomiti v Ljubljanico ne vnašajo platnice, Ribiška družina Vrhnika pa letno vnaša različno število platnic.

> Leuciscus souffia Risso (blistavec)

Ohranitveno stanje:

Znanstvena klasifikacija:

Značilnosti:
Blistavec poseljuje sredozemsko povodje v južni Franciji, zgornje porečje reke Rone v Nemčiji (izumrl) in Švici ter porečje reke Soče in reke Donave – zahodne pritoke v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji, Hrvaški in delu Bosne in Hercegovine. Je najmanjši predstavnik rodu Leuciscus v Sloveniji, z dolžino telesa do 20 cm. Približno po sredini bokov ima široko, temno vzdolžno progo. Zadržuje se predvsem v osrednjih predelih vodotokov in rekah z bistro, zmerno hladno vodo, zmerno hitrim tokom in prodnatim dnom, lahko pa ga najdemo v večini habitatov. Gre za družabno vrsto ribe, ki se drsti od marca do maja v območjih s hitro in plitvo vodo na prodnatem dnu. Glavni vir hrane predstavljajo vodni nevretenčarji z globin in površja ter epilitične alge. Ogrožajo ga regulacije rek in onesnaževanje voda. Na rdečem seznamu sladkovodnih rib v Sloveniji je riba uvrščena v kategorijo ogroženih vrst.

Ribiške družine Barje, Vevče, Dolomiti in Vrhnika v Ljubljanico ne vnašajo blistavca.

Inventarizacija ihtiofavne se na območju ribiške družine Barje ne izvaja, medtem ko je na območju ribiške družine Vevče inventarizacija potekala leta 2008. Izmed 172 izlovljenih rib je bilo 11 sulcev, 18 platnic in 1 blistavec. Na območju Ribiške družine Dolomiti je iz ustnih virov znano, da se na izlovnem območju 300 m izmed 200 izlovljenih rib najde 10 blistavcev, 5–6 sulcev in 0 platnic.