Cilji in ukrepi
V letu 2012 se je začel projekt za izboljšanje
življenjskih pogojev ogroženih vrst rib v Ljubljanici. To so
sulec
(Hucho hucho), platnica (Rutilus pigus) in
blistavec (Leuciscus
souffia). Izboljšanje bomo dosegli z odpravo ovir za migracijo rib, s
sanacijo ribjih stez, izboljšali bomo vodni režim in s tem obnovili
vodne habitate. Izboljšali bomo vodno infrastrukturo in z vzpostavitvijo
hidrološkega nadzora tudi upravljanje voda. Obnovili bomo funkcionalnost
koridorja Ljubljanice in s tem povezali dve, sedaj nepovezani območji
omrežja Natura 2000.
Na Ljubljanici bomo zatesnili vodni prag pred
železniškim mostom v Zalogu in s tem preprečili nižanje vode v mrtvicah
Ljubljanice, kar bo zboljšalo vodne razmere v sušnem obdobju. Obnovili
in prenovili bomo ribje steze na jezu pri Fužinskem gradu in ob
zapornici pri Ambroževem trgu ter s tem omogočili migracijo rib, ki je
sedaj onemogočena. Na Ljubljanici pri Ambroževem trgu bomo prenovili
zapornico z namestitvijo regulacijske zaklopke. Verižni mehanizem
dviganja zapornic omogoča grobo uravnavanje pretokov ter gladin.
Nadgradnja oziroma izboljšava zapornice bo omogočala bolj natančno
reguliranje vodostajev vode Ljubljanice, kot tudi boljši vnos kisika,
predvsem pri nizkih vodostajih in v sušnem obdobju. To pa je
življenjskega pomena za vzdrževanje primerne gladine Ljubljanice, ki
vpliva na celotni vodni režim Ljubljanskega barja. Od stanja vodnega
režima v Ljubljanici in pritokih so odvisni tako habitati in vrste, ki
so uvrščene v omrežje Natura 2000, kot dejavnosti ribištva, turistične
plovbe, odvodnja kanalizacijskega sistema VOKA, kmetijstvo in
navsezadnje celotna infrastruktura. Pri nizkih vodostajih Ljubljanice
prihaja do izsuševanja zemljin in s tem do prekomernega posedanja tal,
kar poslabšuje življenjske pogoje za ogrožene vrste in stanje celotne
grajene infrastrukture Ljubljanskega barja.
Projekt je predvsem namenjen izboljšanju habitatov rib,
za katere imamo določena območja v omrežju Natura 2000. Poleg tega pa
bomo posredno v projektu poiskali rešitve tudi za nekatere druge, prej
omenjene dejavnosti.
Sestavni del projekta je tudi izdelava hidrološkega in
hidravličnega modela. Za potrebe projekta bomo modela prirejali nizkim
vodnim razmeram, lahko pa se ju bo uporabilo tudi pri analizi poplav in
delovanje ukrepov pri zaščiti pred poplavami, za potrebe plovbe in druge
ureditve na Ljubljanici.
Financiranje
Projekt, ki je vreden 1,19 mio EUR, finančno podpirajo:
- Evropska komisija v okviru programa LIFE+ Nature&Biodiversity 2010 (49,2 %)
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (20 %)
- Nosilec projekta (19,7 %): Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG)
- Partnerja (11,1 %): Purgator d.o.o. in Geateh d.o.o.
Nosilec projekta
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
|
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v
Ljubljani je fakulteta s tradicijo, mednarodno priznanimi študijskimi
programi gradbeništva, geodezije ter vodarstva in komunalnega
inženirstva. Temeljno poslanstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo
UL je dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje kadrov, v skladu s
potrebami slovenskega gradbeništva, geodezije, vodarstva in komunalnega
inženirstva. Ker pa se v našem kulturnem in fizičnem okolju dogajajo
nenehne spremembe, je delo fakultete usmerjeno tudi v temeljno,
aplikativno in razvojno raziskovanje na področju
naravoslovno-matematičnih ved, tehniških ved, varovanja okolja in
družboslovnih ved. Poseben segment dejavnosti je prenos znanja v prakso
in v strokovno svetovalno delo.
Strokovna področja, za razvoj katerih skrbi Katedra za
splošno hidrotehniko, so: hidrologija, erozija in sedimentacija,
urejanje voda, melioracije, hidrotehnični objekti, izraba vodnih moči,
vodarstvo in upravljanje z naravnimi tveganji.
Hidrologija je kot znanost del geofizike in tako kot veda pripada
naravoslovju. Veda se ukvarja s kroženjem vode v naravi in ker vodarski
objekti služijo za uravnavanje vodnega režima in njegovo izkoriščanje,
moramo dobro poznati količine in kakovost vode. Tako je naloga
inženirske hidrologije, za razvoj katere skrbi katedra, določanje vodnih
količin in njene kakovosti, opredelitev verjetnosti njihovega pojava in
ocena vplivov objektov oziroma rabe vode na spremembo vodnega režima. Na
področju hidrologije je katedra v zadnjih letih sodelovala pri več
evropskem projektih.
Področje vodarstva se ukvarja s politiko do voda.
Zaradi pomena vode za razvoj in preživetje družbe je vodarstvo
zastavljeno izredno široko in poleg tehničnih znanj zahteva tudi osnovna
družboslovna znanja s področja sociologije, prava, ekonomije in
informatike. Katedra je veliko naredila pri razvoju informacijskih osnov
v Sloveniji z izdelavo hidrografskega šifranta.
Področje urejanja voda kot pomembnega dela inženirske
hidrotehnike je široko in sega od preučevanja procesov erozije in
sedimentacije kot naravoslovnih osnov urejanja voda, preko ureditvenih
metod in dimenzioniranja vodnih zgradb kot posebnih inženirskih vsebin
do področja upravljanja z naravnimi tveganji kot družbeno-socialne
komponente, kjer je pomembno tudi sodelovanje zainteresirane javnosti.
Na področju urejanja vodotokov je katedra po intenzivnih raziskavah
transporta sedimentov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, s čimer
je prispevala v svetovno zakladnico znanj na področju fluvialne abrazije
in razvila patentirani prototip merilnika za določanje dinamičnih sil na
gibanje prodnikov v turbulentnih tokovih, preusmerila svojo energijo v
sonaravno urejanje vodotokov in razvijala metodologijo vrednotenja
ekomorfoloških lastnosti vodotokov.
Področje hidrotehničnih objektov in izrabe vodnih sil
se ukvarja z osnovami pregradnega inženirstva in proizvodnje električne
energije na vodnih elektrarnah. Potrošnja električne energije v
Sloveniji narašča s tako intenzivnostjo, da proizvodne kapacitete le s
težavo dohajajo naraščajoče potrebe. Vodna energija predstavlja enega od
pomembnejših strateških energetskih virov pri pokrivanju energetskih
potreb v prihodnosti.
Danes katedra zaposluje pet učiteljev in enega
asistenta v pedagoškem procesu, dva mlada raziskovalca in štiri
strokovne sodelavce s polnim delovnim časom. Poleg tega je imela KSH v
preteklem obdobju sklenjeno delavno razmerje s številnimi strokovnjaki z
različnih področij, povezanih z inženirsko hidrotehniko in hidrologijo.
Partnerja
GEATEH d.o.o |
GEATEH d.o.o. je podjetje, ki je poslovno aktivno na
področju varstva okolja, hidroenergetike in komunalne infrastrukture –
od načrtovanja do izvedbe, pri čemer se ukvarja z vodenjem projektov.
Podjetje danes zaposluje devet sodelavcev. Ključni strokovnjaki podjetja
smo inženirji gradbene, kemijsko-tehnološke stroke ter varstva okolja.
Zaradi široke kadrovske sestave je podjetje sposobno izpeljati
kompleksne svetovalne naloge za naročnike iz industrije, lokalne
skupnosti, univerze in države.
Skupina Varstvo okolja v podjetju GEATEH
izvaja storitve na področju varstva okolja na operativnem in strateškem
nivoju, na nalogah, ki izhajajo iz zahtev veljavne okoljske in ostale
zakonodaje, predvsem pa se prilagaja zahtevam in potrebam naročnikov.
V podjetju se s področjem hidroenergetike ukvarjamo
krajši čas, kljub temu pa je kadrovsko-tehnična podpora v podjetju
dovolj močna in izkušena, da je lahko kos tudi najzahtevnejšim
projektom. V sodelovanju z največjimi slovenskimi družbami, kot je na
primer HSE (Holding Slovenske Elektrarne), in univerzitetnimi centri po
Sloveniji, se osredotočamo predvsem na umestitev hidroenergetskih
objektov v prostor, na vplive na okolje in javnost.
Osnovna dejavnost skupine Komunalna infrastruktura je
zagotavljati naročnikom in uporabnikom celovite rešitve komunalne oskrbe
odvajanja in čiščenja odpadnih vod, oskrbe s pitno vodo ter prevzem
skrbi nad njihovo izvedbo.
PURGATOR d.o.o. |
Podjetje PURGATOR d.o.o. je bilo
ustanovljeno leta 2006. Glavna dejavnost podjetja je izvedbeni
inženiring čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod (projektiranje,
izgradnja in upravljanje in ostala dela na področju nizkih gradenj).
Za podjetje dela več strokovnjakov s področja
inženirstva, odpadne vode in kanalizacije. Večina od njih ima mednarodne
izkušnje.
PURGATOR d.o.o. ponuja tudi naslednje storitve:
- vodenje projektov
- svetovanje pri projektiranju čistilnih naprav in predobdelave, načrtovanju kanalizacijskih sistemov, izdelavi razpisne dokumentacije
- priprava presoje vplivov na okolje (PVO)
- izdelava predhodnih modelov, podrobne tehnične specifikacije, projektne dokumentacije, razpisne dokumentacije
- priprava predizvedljivosti in študije izvedljivosti
- nadzor nad gradnjo čistilnih naprav in kanalizacije
- zagon čistilnih naprav
- izdelava navodil za varno obratovanje in vzdrževanje
- izdelava obratovalnih dnevnikov
- usposabljanje osebja
Upravni odbor
Ciljne vrste
> Hucho hucho L. (sulec)
Ohranitveno stanje:
Znanstvena klasifikacija:
- Kraljestvo: Animalia
- Deblo: Chordata
- Razred: Actinopterygii
- Red: Salmoniformes
- Družina: Salmonidae
- Poddružina: Salmoninae
- Rod: Hucho
- Vrsta: H. hucho
Značilnosti:
Sulec velja za največjega salmonida v Evropi. Gre za
endemita donavskega porečja, ki poseljuje montanska in submontanska
področja velikih in deročih rek s prodnatim dnom, s kisikom dobro
oskrbljene hitro tekoče vode in vode s temperaturo do 15 °C. Rad ima
globlje dno in senčno vodo pod obrežno vegetacijo. V dolžino zraste do
metra in pol. Ima podolgovato telo z zelo dolgo glavo in velikimi
čeljustmi. Hrbet in boke pokrivajo nepravilno oblikovane črne pike.
Drstenje poteka vsako leto zgodaj spomladi, ko temperatura vode doseže
8–10 °C. Takrat se odrasli selijo po reki navzgor na primerna območja v
zgornjih delih pritokov, kjer se ponavadi drstijo v nočnem času. Samci
prvi dosežejo mesto drstitve. Tako samci kot samice izkopljejo jamo
premera od 1,2 do 3 m in globine od 10 do 20 cm ter branijo teritorij
pred ostalimi osebki. Drstenje večinoma poteka ponoči. Med drstenjem
starša prekrijeta jajčeca s substratom. Ličinke se navadno izležejo po
25–40 dneh in ostanejo zakopane v produ, vse dokler ne izčrpajo zalog iz
rumenjakove vrečke po 8–14 dneh. Mladice so bentoške in naseljujejo
hitro tekoče vode. Manjši osebki se prehranjujejo z ličinkami vodnih
žuželk ali z žuželkami, padlimi v vodo, medtem ko odrasli plenijo druge
vrste rib kot tudi manjše kopenske vretenčarje. Tako mladice kot odrasli
osebki so teritorialni.
V preteklosti so bili za upad vrste zasluženi prelov,
onesnaževanje in gradnja jezov. Trenutno sta glavni grožnji gradnja
hidroelektrarn, ki močno spreminja vodni režim (vpliv na plen in
habitat), in v nekaterih državah onesnaževanje (Bosna in Hrvaška).
Ribiški družini Barje in Vevče letno v Ljubljanico
vnašata približno 200 sulcev velikosti od 30 do 35 cm, Ribiška družina
Vrhnika vnaša različno število sulcev različnih velikosti, Ribiška
družina Dolomiti sulca ne vnaša.
> Rutilus pigus Heckel (platnica)
Ohranitveno stanje:
Znanstvena klasifikacija:
- Kraljestvo: Animalia
- Deblo: Chordata
- Razred: Actinopterygii
- Red: Cypriniformes
- Družina: Cyprinidae
- Rod: Rutilus
- Vrsta: R. pigus
Značilnosti:
Platnica je endemit donavskega porečja. V Sloveniji
poseljuje nižje predele reke Drave, Save, Mure, Krke, Ljubljanice in
njihove pritoke. Najdemo jo v počasnih do zmerno hitrih vodah, bogatih z
vodno vegetacijo in poletnimi temperaturami med 20 °C in 23 °C. Živi v
majhnih skupinah do 10 let in doseže dolžino do 40 cm. Odrasle imajo
izrazito bočno sploščeno telo, pri mladih je bolj vretenasto. Vse
plavuti so rdečkaste, medtem ko so luske velike in temno obrobljene.
Velja za litofitofilno ikrnico, ki se drsti v času od marca do maja v
pritokih na prodnatih plitvinah ali plitvih predelih, prekritih z vodno
vegetacijo. Prehranjuje se z nevretenčarji, algami in detritom.
Populacijo ogroža onesnaževanje voda, prelov in regulacija rek, kar se
odraža v hitrejšem vodnem toku in uničevanju prodnatih in drstitvenih
območij. Na rdečem seznamu sladkovodnih rib v Sloveniji je uvrščena v
kategorijo ogroženih vrst.
Ribiške družine Barje, Vevče in Dolomiti v Ljubljanico
ne vnašajo platnice, Ribiška družina Vrhnika pa letno vnaša različno
število platnic.
> Leuciscus souffia Risso (blistavec)
Ohranitveno stanje:
Znanstvena klasifikacija:
- Kraljestvo: Animalia
- Deblo: Chordata
- Razred: Actinopterygii
- Red: Cypriniformes
- Družina: Cyprinidae
- Rod: Leuciscus
- Vrsta: L. souffia
Značilnosti:
Blistavec poseljuje sredozemsko povodje v južni
Franciji, zgornje porečje reke Rone v Nemčiji (izumrl) in Švici ter
porečje reke Soče in reke Donave – zahodne pritoke v Nemčiji, Avstriji,
Sloveniji, Hrvaški in delu Bosne in Hercegovine. Je najmanjši
predstavnik rodu Leuciscus v Sloveniji, z dolžino telesa do 20 cm.
Približno po sredini bokov ima široko, temno vzdolžno progo. Zadržuje se
predvsem v osrednjih predelih vodotokov in rekah z bistro, zmerno hladno
vodo, zmerno hitrim tokom in prodnatim dnom, lahko pa ga najdemo v
večini habitatov. Gre za družabno vrsto ribe, ki se drsti od marca do
maja v območjih s hitro in plitvo vodo na prodnatem dnu. Glavni vir
hrane predstavljajo vodni nevretenčarji z globin in površja ter
epilitične alge. Ogrožajo ga regulacije rek in onesnaževanje voda. Na
rdečem seznamu sladkovodnih rib v Sloveniji je riba uvrščena v
kategorijo ogroženih vrst.
Ribiške družine Barje, Vevče, Dolomiti in Vrhnika v
Ljubljanico ne vnašajo blistavca.
Inventarizacija ihtiofavne se na območju ribiške družine Barje ne izvaja, medtem ko je na območju ribiške družine Vevče inventarizacija potekala leta 2008. Izmed 172 izlovljenih rib je bilo 11 sulcev, 18 platnic in 1 blistavec. Na območju Ribiške družine Dolomiti je iz ustnih virov znano, da se na izlovnem območju 300 m izmed 200 izlovljenih rib najde 10 blistavcev, 5–6 sulcev in 0 platnic.