št. | avtor | naslov | mentor/somentor |
118 | PILTAVER Jaka | Metodologija določanja poplavnih območij v skladu z evropsko direktivo | prof. dr. Mitja Brilly |
117 | BLAŽIČ Aleš | Ribji prehodi | prof. dr. Matjaž Mikoš |
116 | MUZICA Maja | Računanje stabilnosti različnih vrst hudourniških pregrad | doc. dr. Andrej Kryžanowski |
115 | GREGORIČ Elio | Razsoljevanje | prof. dr. Mitja Brilly |
114 | CILENŠEK Jernej | Zaščita pred vodnimi ujmami – mobilna protipoplavna zaščita | prof. dr. Mitja Brilly |
113 | ŽIBERT Tomaž | Preučevanja globalnega segrevanja in kritičnost do uradno sprejetih stališč |
prof. dr. Mitja Brilly doc. dr. Mojca Šraj |
112 | MRAK Tanja | Vpliv podnebnih sprememb na vodni režim |
prof. dr. Mitja Brilly doc. dr. Mojca Šraj |
111 | BABNIK JEGLIČ Katja | Vpliv zajezitev in odvzemov voda za potrebe hidroenergije na vodni ekosistem |
prof. dr. Matjaž Mikoš doc. dr. Nataša Smolar-Žvanut |
110 | BRITOVŠEK Neja | Analiza možnosti ekološke obnove vodnih teles | prof. dr. Matjaž Mikoš |
109 | MUTAVČIĆ Darko | Negotovost pri modeliranju hidroloških procesov |
prof. dr. Mitja Brilly |
PILTAVER Jaka:
Metodologija določanja poplavnih območij v skladu z evropsko direktivo
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
zagovor: junij 2016
Povzetek
Poplave so najpogostejše naravne
katastrofe v Evropi. Zaradi klimatskih sprememb je pričakovati, da bodo poplave
v bodoče še pogostejše in silovitejše. V zadnjih desetletjih je bilo
ugotovljeno, da poplave povzročajo večjo škodo, kljub temu, da je bilo ogromno
sredstev namenjenih protipoplavni zaščiti, vzroke za to gre iskati v
družbeno-ekonomskem razvoju in neprimernem prostorskem načrtovanju. Evropska
Unija je 23. oktobra 2007 sprejela Direktivo Evropskega parlamenta in Evropskega
sveta o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti, imenovan kar Poplavna
direktiva (Direktiva o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti, 60/2007/ES).
Temeljni cilj te direktive je zmanjševanje škodljivih posledic poplav, s pomočjo
enotno izdelanih poplavnih kart, kart poplavne nevarnosti in kart poplavne
ogroženosti. V seminarski nalogi je v predstavljena metodologija določanja
poplavnih območij in izdelava kart poplavne nevarnosti ter kart poplavne
ogroženosti v skladu s pravili in smernicami, ki jih določa Direktiva
60/2007/ES. Na primeru dobrih praks iz tujine je predstavljenih nekaj
poglobljenih metodologij določanja poplavne nevarnosti ter škodnega potenciala.
Ključne besede: poplave,
poplavne karte, karte poplavne nevarnosti, karte poplavne ogroženosti,
ranljivost, škodni potencial
Abstract
Floods are most frequent natural disasters in Europe. It is
expected that the number of floods and flood damage will further increase due to
climate changes. Finding show that in the last decade floods caused larger
damage although a lot of assets were given to flood protection. This was most
probably caused by the socio-economic development and inappropriate spatial
planning.
On October 23th 2007 Union Directive 2007/60/EC of the European Parliament and
of the Council of 23 October 2007 on the assessment and management of flood
risks often referred to as the 'Floods' Directive, came into force. The purpose
of this Directive is to establish a framework for the assessment and management
of flood risks, aiming at the reduction of the adverse consequences. Methodology
of flood risk assessment areas and production of flood hazard and flood risk
maps in accordance with Floods Directive is presented in seminar theme.
On a case study basis of good practices from abroad some methodologies of
assessment of flood hazard and damage potential is further presented.
Key words: floods,
flood maps, flood hazard maps, flood risk maps, vulnerability, damage potential
BLAŽIČ Aleš:
Ribji prehodi
Mentor: prof. dr. Matjaž Mikoš
zagovor: junij 2016
Povzetek
Zaradi naraščujočega števila
jezovnih zgradb in pregrad, zgrajenih za pridobivanje energije, reguliranje
pretoka, oskrbo s pitno vodo in namakanje, je veliko evropskih rek postalo
neprehodnih za ribje vrste, ki v različnih fazah življenjskega cikla migrirajo
gorvodno in/ali dolvodno. Veliko migracij je ključnih za obstanek vrste, saj so
tesno povezane z reprodukcijo. Ribji prehodi omilijo negativen vpliv, ki ga
povzročajo vodne zgradbe. Nudijo pomoč ribam pri premagovanju vodnih ovir, še
vedno pa občutno vplivajo na spremenjene vodne razmere gorvodno, do koder seže
vpliv zajezitve. Seminar opisuje ribje vrste in njihove potrebe glede vodnega
okolja, ter spremembe, ki jih povzročajo vodne zgradbe. Navedene so vrste ribjih
prehodov, ki so najpogosteje uporabljene v Evropi, opisan je princip delovanja,
osnove dimenzioniranja in splošna ocena prednosti in slabosti določene vrste
prehoda.
Ključne besede: ribji
prehodi, vodne zgradbe, drst, migracije, prehodnost vodnih organizmov,
neprekinjenost vodnih poti
Abstract
Due to increasing number of weirs and dams, built for power generation,
flow regulation, water supply and irrigation, many European rivers had become
impassable for fish species, that need to migrate upstream and/or downstream in
various stages of their life cycle. Many of these migrations are crutial for the
survival of the species, since they are closely related to reproduction. Fish
passes limit the damage that these barriers constitute. They offer help for fish
to overcome the barrier, but still they reasonably alternate the water course
upstream, where the impounded area has its effects. The coursework describes the
fish species and their needs in terms of aquatic environment and the effects
caused by hydraulic structures. Types of commonly used fish passes in Europe are
enlisted, the description of principles of functioning, fundamentals of design
and overall assessment of strengths and weaknesses of various types of passes.
Key words:
fish passes, hydraulic structures, spawning, migration, free passage,
longitudinal connectivity
MUZICA Maja: Računanje stabilnosti različnih vrst
hudourniških pregrad
Mentor: doc. dr.
Andrej Kryžanowski
zagovor: junij 2016
Povzetek
Osnovni namen seminarske naloge je
bil pregled dosegljive literature s področja načrtovanja in preverjanja
stabilnosti hudourniških pregrad ter s tem razširitev znanja, pridobljenega
tekom študija. Osnovo za delo sta predstavljala Inženirski priročnik za
reševanje problemov s področja hudourništva iz leta 1975 (v srbohrvaščini) in
novejša knjiga o geotehniki pregrad (v angleškem jeziku). V seminarju smo
obdelali dva najpogostejša tip hudourniških pregrad: težnostne in ločne s
poudarkom na prodnih hudourniških armiranobetonskih pregradah, navedli nekaj
najpogostejših metod za določanje njihovih dimenzij in bolj podrobno obdelali
kritične kontrole za preverjanje stabilnosti takšnih objektov (prevrnitev
pregrade, napetosti v temeljnih tleh in nosilnost, preverjanje napetosti v
telesu pregrade, poseben poudarek je bil na varnosti proti zdrsu, ki je običajno
kritičen pri težnostnih pregradah). Ker se v praksi za načrtovanje malih
pregradnih objektov uporabljajo postopki za podporne konstrukcije, smo v
seminarju izvedli primerjavo med kontrolami stabilnosti, predpisanimi z
geotehničnim standardom Eurocode 7 za podporne konstrukcije in postopki, ki se
uporabljajo pri načrtovanju velikih (zadrževalnih) pregrad. Poudariti velja, da
za načrtovanje pregradnih objektov ne obstaja splošen standard, podane so le
smernice za projektiranje takšnih objektov. V osnovi so postopki v EC-7 in
hidrotehnični praksi podobni (fizikalno ozadje je seveda enako), razlikuje se
predvsem pri faktoriranju (Eurocode uporablja koncept parcialnih varnostnih
faktorjev, medtem ko se v hidrotehnični praksi uporablja koncept globalne
varnosti).
Ključne besede: Hudourniške
pregrade, ločne pregrade, prodne pregrade, težnostne pregrade, stabilnost, zdrs,
prevrnitev, napetosti
Abstract
The main objective of this seminar was to expand the knowledge
gained during regular university courses by review of available literature for
the design and stability control of check dams. Engineering manual for solving
problems in the field of torrent and erosion control (published in year 1975 in
Serbo-croatian language) and newer book on geotechnical engineering of dams (in
English language) formed a base for the work. Two most common types of check
dams were examined in the seminar: gravity and arch dams with a special accent
on the sediment retention dams made of reinforced concrete. Also some most
common methods for deriving dimensions of such dams are listed, followed by
detailed review of critical stability controls (rotation of the dam as a rigid
body, stress in foundation medium and its bearing capacity, checking stress
state of a dam body, a special attention was paid to the safety against lateral
translation of the dam due to exhausted shear strength at the contact of dam /
foundation medium or inside foundation medium). Since controls for geotechnical
retention structures are commonly used in the design of check dams, a comparison
of stability controls between geotechnical standard Eurocode 7 and controls
required for high dams was made. It should be stressed at this point that an
appropriate standard for dam design does not exist and only guidelines from
different sources can be obtained. Basically are controls given in EC-7 and in
hydro engineering praxis similar (they have same background in terms of
physics), the major difference found was application of safety factors: Eurocode
utilizes a concept of a partial safety factors applied to the loads and
resistances, while in hydro engineering the global safety factor concept is
broadly used.
Key words:
Check dams, arch dams, sediment retention dams, gravity dams,
stability, slide, lateral translation, rotation of a rigid body, stresses
GREGORIČ Elio: Razsoljevanje
Mentor:
prof. dr. Mitja Brilly
zagovor: junij 2016
Povzetek
Zaradi večanja svetovne populacije in razvoja se potrebe po
pitni vodi večajo. Ker so viri sladke vode omejeni ali že močno izkoriščeni, je
ponekod potrebno zagotoviti pitno vodo iz drugih virov. V seminarju so
predstavljene metode za pridobivanje pitne vode iz morja ali brakičnih voda s
tehnologijami razsoljevanja. Na začetku so opredeljene vrste vode, kemične in
fizikalne lastnosti standardne morske vode. Sledi predstavitev tehnologij,
najprej so predstavljene termične tehnologije kot večfazna ravnotežna
destilacija (MSF), s katero je na svetu pridelane največ vode, nato
večstopenjska destilacija (MED) in kompresija pare (VC). Za izbrane naprave so
podani tudi podatki o njihovi učinkovitosti in proizvodnih kapacitetah. Večji
del seminarja je namenjen membranskim tehnologijam, pretežno povratni osmozi,
principu delovanja, možnim materialom in tehnologijam izdelave membran. Tudi za
reverzno osmozo so prikazani primeri naprav in izračuni ekonomske učinkovitosti.
Da bi sledili sodobnim tehnologijam, so v seminar vključene tudi možne
kombinacije tehnologij razsoljevanja z obnovljivimi viri energije. Sončno
energijo je mogoče izkoristiti v obliki direktnega sevanja v membranski
destilaciji ali za poganjanje povratne osmoze preko fotovoltaičnih modulov.
Možna je tudi uporaba vetrne elektrarne ali energije, pridobljene iz morja, iz
valovanja ali plimovanja, za direktno delo ali poganjanje reverzne osmoze preko
proizvedene električne energije. V zaključku je prikazana hitra rast novih
tehnologij in projekcija rasti za prihodnja desetletja.
Ključne besede:
Razsoljevanje, Reverzna osmoza, MSF, MED, MVC, Solarna destilacija
Abstract
Population growth demands constant
increase in drinkable water production, alot of developing countries has a
deficiency in fresh water so they have to tap in alternative water sources. This
paper presents is an overview of desalinating technologies that provide the
possibility to produce fresh water from sea or brackish water. First chapter is
dedicated to water classification according to chemical composition and solids
content. The overview starts with thermal technologies, Multi-Stage Flash Units
(MSF), Multiple-Effect Distillation (MED) and Mechanical Vapour Compression
(MVC). The growth of production for each technology with a list of selected
plants and their production capacity are presented. A substantial part is
dedicated to membrane technologies, mainly to reverse osmosis. Membrane
materials and types are described for all membrane technologies as
Microfiltration, Nanofiltration, Ultrafiltration and Reverse osmosis. An
economical comparison of the systems is also included. Last section of the paper
presents novel processes which use renewable energies for fresh water
production. From the solar still evaporators, to more complex systems to harness
energy from the sun, wind, tides, waves to produce electricity to run reverse
osmosis. The conclusion shows the incredible growth of desalination plants all
over the world and the current trend predicts even steeper growth.
Key words:
Desalination, Reverse osmosis, MSF, MED, MVC, Solar distillation
CILENŠEK Jernej: Zaščita pred vodnimi ujmami –
mobilna protipoplavna zaščita
Mentor:
prof. dr. Mitja Brilly
zagovor: junij 2016
Povzetek
Vodne ujme so del naravnih katastrof, ki vsako leto prizadenejo veliko
število ljudi in s tem povezanih okoljskih dejavnikov, ki so nujno potrebni za
življenje. Da je škoda čim manjša, je potrebno te pojave kolikor se da natančno
predvideti in se na njih ustrezno pripraviti (protipoplavni ukrepi, visokovodni
nasipi, hidravlični objekti itd.). Seveda pa ti protipoplavni ukrepi povsod niso
mogoči, poleg tega nas lahko vodna ujma tudi na hitro preseneti. Zato je
potrebno, za varovanje naših dobrin, poiskati tudi druge protipoplavne ukrepe,
tako imenovane začasne oziroma mobilne protipoplavne objekte. V nadaljevanju
seminarske naloge vam bom predstavil nekaj različnih tipov mobilnih
protipoplavnih zaščit. Kriterijev za ustreznost mobilne protipoplavne zaščite je
več. Najpomembnejši je vsekakor čas postavitve. V primeru, da nas vodna ujma
preseneti, je vsekakor potrebno, da čim hitreje postavimo protipoplavni objekt
in s tem zmanjšamo škodo, ki bi drugače nastala. Drugi najpomembnejši kriterij
je število potrebnih ljudi za postavitev. Vsi vemo, da je število dosegljivih
ljudi, za postavljanje zaščite, omejeno. Pri reševanju večjih površin priskočijo
na pomoč predvsem gasilci, medtem ko pri individualni gradnji lahko takšen
objekt postavijo predvsem družinski člani ogrožene površine. Torej delovne sile
ni vedno na voljo v neomejenih količinah.
Ključne besede: nasipi,
visokovodni nasipi, vodna ujma, poplava, mobilna protipoplavna zaščita, začasna
poplavna zaščita
Abstract
Floods are just a part of natural
disasters, which happen every year and they hurt a lot of people and do a lot of
damage to our nature. To prevent the damage they cause we need to predict them
as fast and precisely as possible and we need to prepare to them as good as
possible (flood barriers, flood mound). The biggest problem is, that the flood
can come very fast, and we do not have time to prepare for it. If that happens
we all need to have some other solutions. In that case we can search for mobile
flood protections. In my seminar I will represent you some different types of
mobile flood protections. There are more criteria of choosing the right mobile
flood protection. The most important is definitely the time layout. When the
flood comes we need to react and built flood protection as fast as possible to
prevent the damage. The second one is workforce or how many people we need to
build the flood protection. In most cases we can rely on firemen but they do not
come in unlimited forces. So we have to choose a system that requires less
people to build it. The third one are the costs. In that cases, cost should not
be criteria, but unfortunately they are. In cost we have to count purchase
price, costs of installation, storage, durability – amortization.
Key words:
flood, flood damage, flood waters, mobile flood protection, temporary
flood protection
ŽIBERT Tomaž: Preučevanja globalnega
segrevanja in kritičnost do uradno sprejetih stališč
Mentor:
prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: doc. dr. Mojca Šraj
zagovor: maj 2016
Povzetek
Temperatura ozračja in površja sta se spreminjali skozi celotno
zgodovino, v zadnjih letih in desetletjih pa se po podatkih Združenih narodov
človeštvo sooča z nepredvidljivimi posledicami globalnega segrevanja. Seminarska
naloga se osredotoča na temperaturne spremembe na Zemlji, zgodovino preučevanja
raziskovanja in meritev sprememb ter na razlike med argumenti uradno sprejetega
modela IPCC Združenih narodov in argumenti znanstvenikov, ki modelu
nasprotujejo. Povečan človekov vpliv na segrevanje se je začel z industrijsko
revolucijo v 18. stoletju in množično uporabo premoga za poganjanje parnih
strojev. Premog so skozi stoletja nadomestila druga fosilna goriva in z
globalnim razvojem industrije se je povečal izpust toplogrednih plinov, ki z
absorpcijo sončne svetlobe dodatno segrevajo ozračje. Analize IPCC temeljijo na
podatkih pridobljeni z merilnimi postajami na Zemlji, s sateliti, preučevanjem
usedlin v ledu, itd. Napovedi so povišanje temperature, zviševanje gladin morij
in ekstremno vreme, kar bo vodilo v velike globalne družbene spremembe. Kritiki
modelu očitajo, da dejansko ni možno določiti temperature v preteklosti (vzorci
ledu in biomase so preveč nezanesljivi), da se izmenjujejo hladne in tople dobe,
da model ne upošteva gibanja zemeljske osi, sončnih peg, itd. Nasprotujejo
trditvi, da so antropogeni vplivi najbolj zaslužni za globalno segrevanje. V
zadnjih tisočletjih so se že dogajale velike spremembe, katerim se je človek
prilagajal (način življenja, migracije), a za njih ni mogel biti kriv.
Ključne besede: segrevanje
Zemlje, toplogredni plini, podnebne spremembe, climategate
Abstract
The temperature of air and surface
have been changing throughout history, but in the past years and decades
humanity, according to United nations, is facing consequences of global warming.
The seminar paper is focused on temperature changes on Earth, research history
and measurment of change and on changes between the official IPCC model and
arguments of scientists that oppose the model. Increased human footprint on
warming started wih the industrial revolution in the 18. century with widespread
coal use for powering steam engines. Throughout centuries coal has been replaced
by other fossil fuels. With the industrial revolution emissions of greenhouse
gases, which by absorbing Sun's heat add to global warming, increased. IPCC
analysis are based on data acquired with measurment stations on Earth,
satellites, by studying ice cores, and so on. The forecasts are higher
temperatures, rising sea levels and extreme weather, which will lead to great
global societal change. Critics argue that it is impossible to determine
temperature in the past (ice core and biomass samples are not reliable), cold
and warm periods have always been exchanging. Models don't include motion of
Earths axis, sunspots and so on. They oppose the statement that anthropogical
influences are mostly to blame for global warming. In the past thousands of
years great changes have occured to which man has adapted (way of life,
migration) but was not guilty of.
Key words:
warming of Earth, greenhouse gases, climate change, climategate
MRAK Tanja: Vpliv podnebnih sprememb na vodni
režim
Mentor:
prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: doc. dr. Mojca Šraj
zagovor: maj 2016
Povzetek
Seminarska naloga obravnava
podnebne spremembe in njihove vplive na vodno okolje. Glavne posledice podnebnih
sprememb povezane z vodnimi viri so povišanje temperature vode, spremembe v
vzorcih padavin in snežne oddeje, povišanje pogostosti poplav in suš ter možen
velik vpliv prihodnjega dviga morske gladine. Spremembe v podnebju se torej
posledično odražajo na spremenjenem pretočnem režimu naših rek, slednje pa
vpliva tudi na biotop. Pri slovenskih rekah je opazno povečanje jesenskega viška
vode in zmanjšanje spomladanskega. Glavne komponenete vodne bilance, ki določajo
razpoložljivost vodnih virov, so evapotranspiracija, pretok rek in napajanje
podtalnice. Glavni krivec za njihove spremembe so pa spremembe podnebnih
parametrov, zlasti temperature in padavin. Trendi pretokov so pomembni kazalci
časovne spremenljivosti hidroloških pojavov, saj lahko iz njih sklepamo na
spremembe v hidrološkem režimu in na obnašanje v prihodnosti. Podrobneje je
opisan operativni monitoring vodne bialnce kmetijskih rastlin in pojav kmetijske
suše.
Ključne besede: podnebne
spremembe, vodni viri, vodni režim, poplave, suše
Abstract
Seminar deals with climate change
and its imacts on water environment. The main implications of climate change
related to water resources are increases in water temperature, changes in
precipitation patterns and snow cover, increase in frequency of floods and
droughts and possible major impact of future sea level rise. Changes in climate
consequently reflect the changed flow regime of our rivers, that also has impact
on the biotope. In Slovenian rivers is a noticeable increase in autumn excess
water and reduce in the spring. The main components of the water balance, which
determine the availability of water resources, are evapotranspiration, river
flow and groundwater recharge. The main reason for their changes are changes in
climate parameters, particularly temperature and precipitation. Trends of flows
are important indicators of temporal variability of hydrological phenomena,
because we can infer changes in the hydrological regime and the behavior in the
future. In detail is described the operational monitoring of the water balance
of agricultural crops and agricultural drought phenomenon.
Key words:
climate changes, water resources, water regime, floods, droughts
BABNIK JEGLIČ Katja: Vpliv zajezitev in odvzemov voda
za potrebe hidroenergije na vodni ekosistem
Mentor: prof. dr.
Matjaž Mikoš
Somentor: doc. dr. Nataša Smolar-Žvanut
zagovor: maj 2016
Povzetek
Brez celinskih vodnih ekosistemov
si ne moremo predstavljati življenja in razvoja človeške družbe. Ker je v
zadnjem obdobju razhajanje med ekonomskimi interesi in varovanjem okolja vse
večje, je nujno potrebno poznavanje osnovnih procesov in metabolizma, ki poteka
v teh edinstvenih in na velike spremembe zelo občutljivih okoljih. Hidroenergija
je dolgo veljala za čist obnovljiv vir energije, ki ne povzroča nobenih emisij
toplogrednih plinov in ne obremenjuje ozračja z izgorevanjem fosilnih goriv.
Širši pogled na problematiko razkrije, da je že sama gradnja hidroenergetskega
objekta velik poseg v okolje, ki z nepremišljenim delovanjem na ekosistemih
celinskih voda pušča nepopravljive posledice. Odvzem ali zajezitev vode na vodni
ekosistem poteka v treh fazah in sicer spremenjeno premeščanje plavin,
spremenjen režim pretoka vode in sprememba fizikalno-kemijskih parametrov.
Sledijo spremembe strukture plavin, oblike struge in sprememba v združbi
perifitonskih alg in makrofitov. S takimi posegi se zmanjšuje biodiverziteta
vodne in obvodne flore ter favne.
Ključne besede: vodni krog,
celinski vodni ekosistemi, hidroenergija, zajezitev, odvzem vode, hidrolgija,
morfologija, kemijsko-fizikalne spremembe, favna, flora
Abstract
One cannot imagine life and evolution of human society without
continental water ecosystems. Since the divergence between economic interests
and environment protection is recently growing, it seems essential to understand
the basic processes and the metabolism running in these unique settings which
are very sensitive to big changes. Hydropower has long been considered as a
clean renewable energy source that does not cause any greenhouse gas emissions
and does not burden the atmosphere with combustion of fossil fuels. A wider
perspective of the issues shows that the construction of a hydroelectric
facility already means a massive intervention into the environment which leaves
irreparable consequences on the continental water ecosystems due to thoughtless
action. Withdrawal or curbing water to an ecosystem takes place in three phases:
changed sediments shifting, changed regime of water flow and a change in
physic-chemical parameters. This is followed by changes in the sediments
structure, forms of the riverbed and a change in the community of periphyton
algae and macrophytes. Such interventions reduce the biodiversity of water and
waterside flora and fauna.
Key words:
water cycle, fresh water
ecosystems, hydropower, impoundments, Hydrology, morphology, chemical-physical
changes, fauna, flora
BRITOVŠEK Neja: Analiza možnosti ekološke obnove
vodnih teles/span>
Mentor: prof. dr.
Matjaž Mikoš
zagovor: maj 2016
Povzetek
V preteklosti so ljudje s tehničnimi ukrepi posegali v vodna
telesa predvsem za potrebe kmetijstva, širjenja naselij, pridobivanja električne
energije in varovanja pred poplavami. Z razvojem betona so mnogi vodotoki
postali le še umetni kanali, ki so izgubili vse svoje funkcije. Poleg tega pa so
bile poseljene tudi poplavne ravnice in izsušena številna močvirja. Voda nima
več prepotrebnega prostora za zadrževanje in ekstremni pojavi, kot sta suša in
poplave, so zato zmeraj pogostejši. V novejšem obdobju se vseh posledic
preteklih ukrepov zaveda tudi družba, zato se trend gospodarjenja z vodami naglo
obrača iz togih tehničnih ukrepov k sonaravnemu urejanju voda. Ključni cilj
obnavljanja vodnih teles je vzpostaviti naravno ravnovesje vodotoka in
prepustiti kroženju vode bistveno več prostora. S tem bodo dani pogoji za razvoj
biotske pestrosti, kar vpliva tudi na samočistilno sposobnost vodotoka.
Revitalizacijski ukrepi posnemajo strukturo in funkcijo naravnega vodnega
ekosistema in vključujejo izdelavo prodišč, tolmunov, poplavnih ravnic,
utrjevanje erodiranih brežin z različnimi sonaravnimi tehnikami itn. Pri
sonaravnem urejanju se pojavlja tudi pojem inženirsko bioloških metod, ki se
pogosto uporabljajo za stabilizacijo brežin. V primerjavi s klasičnimi
tehničnimi ukrepi potrebujejo te metode več časa za doseganje želene
stabilizacije, vendar so cenejše in manj zahtevne za gradnjo, predvsem pa
povečujejo habitatno, samočistilno in estetsko funkcijo vodotokov. Pri
sonaravnem urejanju voda je zelo pomembna uporaba naravnih, tudi živih
materialov. V svetu je bilo uspešno obnovljenih že veliko različnih vrst vodnih
teles, ki se danes obravnavajo kot primeri dobre prakse urejanja voda.
Ključne besede: Sonaravno
urejanje vodotokov, stabilizacija brežin, revitalizacija, inženirsko biološke
metode, dobre prakse urejanja voda
Abstract
In the past, people interfered in bodies of water through
technical steps mostly in need for agriculture, settlement expansion, gaining
electrical energy and flood protection. With evolution of concrete, many
waterways became merely artificial water canals that have lost all their
functions. Apart from that, floodplains have become colonized and swamps have
dried up. Water no longer has the highly needed space for retention, and extreme
natural phenomena such as drought and floods have become more frequent. The
society has been aware of the consequences of the past measures, therefore the
water management trend is rapidly turning from rigid technical measures towards
more natural water management. The key aim of water renewal is to restore
natural watercourse balance and essentially give the water circulation more
space. This will create conditions for development of biotic diversity which
affects also on self-cleaning ability of a watercourse. Revitalisation measures
imitate the structure and function of the natural water system, and include
composition of gravel pits, pools, floodplains, strengthening of shoreline
erosion using different natural techniques etc. In connection to natural
management, biological systems engineering methods are often used for
stabilisation of shorelines. Compared to classic technical measures these
methods require more time to achieve desired stabilisation, however, they are
cheaper and less demanding for construction, and above all they increase
habitat, self-cleaning and aesthetic function of watercourses. In natural water
management use of natural, even living materials is of high importance. Many
bodies of water have been successfully restored around the world, and these are
nowadays examples of good water management.
Key words:
sustainable watercourse
management, erosion protection, restoration, bioengineering methods, good
practices for water management
MUTAVČIĆ Darko: Negotovost pri modeliranju
hidroloških procesov
Mentor:
prof. dr. Mitja Brilly
zagovor: april 2016
Povzetek
V praksi hidrologije je nemogoče
izmeriti vse, kar bi želeli vedeti o hidrološkem sistemu, predvsem zaradi visoke
heterogenosti interesnega območja in omejitev merilnih tehnik. Te omejitve in
potrebe za ekstrapolacijo podatkov iz razpoložljivih meritev so sprožili uporabo
hidroloških modelov. Vendar pa hidrološki modeli trpijo zaradi negotovosti pri
svojih napovedih, kar zmanjšuje uporabnost in zaupanje v takšne modele. V tem
pregledu so povzete različne klasifikacije tipov hidroloških modelov in
naslovljene so tudi nekatere izmed njihovih prednosti in slabosti, povzeti so
tudi nekateri ustaljeni kalibracijski postopki in metode ovrednotenja modelov.
Ena izmed teh metod je analiza negotovosti, kateri je posvečeno posebno
poglavje, kjer so navedeni viri negotovosti in metode za njihovo oceno.
Ključne besede: hidrološki
modeli, umerjanje, ocena negotovosti
Abstract
In practil terms, in hydrology, it
is impossible to measure everything we would like to know about the hydrological
system, mainly due to high heterogenity of area of interest and the limitations
of measurement techniques. These restrictions and the need to extrapolate data
information from the available measurements initiated the use of hydrological
models. However, hydrological models suffer from uncertainty in their
predictions, which reduces usefulness of and confidence in such models. This
review summarizes the different classifications of hydrological model types and
have addressed some of their advantages and disadvantages, summarized are also
some of the established calibration procedures and methods for model evaluation.
One of these methods is the uncertainty analysis, to which is dedicated a
special section, wherein are listed sources of uncertainty and methods for their
evaluation.
Key words:
hydrological models, calibration, uncertainty estimation